Pariteta kupne moči

Pariteta kupne moči
Pariteta kupne moči
Anonim

Pariteta kupne moči je teorija, ki jo je predlagal švedski ekonomist Gustav Kassel. Čeprav je prej podobne zamisli omenil Ricardo D.

Bistvo teorije

Pariteta kupne moči
Pariteta kupne moči

V skladu z zakonom ponudbe in povpraševanja se blago, s katerim se trguje med različnimi državami, ne bi smelo prodajati na trgu po zelo različnih cenah. To je potrebno, da se izognemo močnemu delovanju špekulantov, ki na koncu vodi do izenačitve cen. To pomeni, da bi morala biti dolgoročno vrednost blaga, namenjenega mednarodni trgovini, enaka, brez davkov in tarif, ter merjena v isti valuti. Ta zakon se imenuje izraz "pariteta kupne moči" (PPP).

koncept PPP

Po teoriji naj bi realni menjalni tečaj tudi v prihodnje ostal nespremenjen. Zato se pariteta valut vedno spreminja toliko, kolikor je potrebno, da se nadomesti razlika v dinamiki nihanja cen v različnih državah. Če rast inflacije v določeni državi presega rast cen v tujini, bo nominalna valuta pod enakimi pogoji depreciirala.

BDP po pariteti kupne moči
BDP po pariteti kupne moči

Slabosti teorije JPP

Pariteta kupne moči ni brez pomanjkljivosti. Na primer, izenačitev cen med državami je težavna, ker se z vsemi storitvami in blagom ne trguje mednarodno. Poleg tega blago, s katerim se trguje med državami, za nekatere skupine potrošnikov ni zamenljivo. Prav zaradi tega lahko BDP po pariteti kupne moči dejansko rahlo niha, vendar bodo njegova nihanja začasna.

Razmerje med realnim in nominalnim tečajem

Če želite razmišljati o vprašanju menjalnih tečajev, razmislite o tem preprostem primeru. Recimo, da obstaja situacija, ko vse države proizvajajo en izdelek in se vse blago prosto giblje med različnimi državami. Seveda v tem primeru nima smisla menjati domačega proizvoda za podoben tuji izdelek, razen v enakem razmerju ena proti ena. Zato bo realni menjalni tečaj vedno enak ena.

Pariteta kupne moči na kratki rok

Valutna pariteta
Valutna pariteta

Teorija PPP deluje samo na dolgi rok, saj je nemogoče slediti obnašanju tečaja v kratkem obdobju. Neuspeh javno-zasebnih partnerstev je mogoče pojasniti tudi z naslednjimi razlogi: države na primer proizvajajo različne skupine blaga in storitev in ne podobnih, kot nakazuje koncept teorije. Ali v primeru, da določeno blago in storitve ne sodelujejo v mednarodni trgovini, stroški prevoza in pravne nianse pa preprečujejo izenačitev cen blaga in storitev, vključenih v izmenjavo med različnimi državami. To pomeni, da pariteta kupne moči ni vedno dosledno upoštevana, je pa povsem pričakovano postopno zbliževanje cen blaga. Ta teorija na splošno dobro deluje v državah z visoko stopnjo inflacije, saj so v teh državah spremembe relativne stopnje inflacije na splošno veliko večje od dejanskih sprememb menjalnega tečaja.

Priporočena: